Imunski sistem

Imunski sistem oblikuje več kot 100 milijonov imunskih celic in zapleten sestav organov, celic in molekul. Njegova naloga je, da brani telo pred vdorom mikrobov in da uniči tujke, ki se uspejo prebiti vanj.

Imunski sistem spada med najpomembnejše nosilce našega zdravja. Kljub svoji neopazni teži 1,5 kg je poleg živčnega sistema najbolj zapleteno omrežje v telesu.

Delovanje imunskega sistema je zapleteno, vendar je njegova strategija preprosta: sovražnika mora najprej prepoznati, nato aktivirati obrambne celice in ga končno napasti.

KAJ OBSEGA IMUNSKI SISTEM?

Imunski sistem je sestavljen iz bezgavk, limfnih žil, vranice, kostnega mozga, priželjca, mandeljnov ter skupkov imunskih celic v sluznici dihal in črevesnih celicah. Usklajevalec imunskega sistema je žleza priželjc ali timus.

ZNAKI MOTENEGA DELOVANJA IMUNSKEGA SISTEMA SO:

pogostejše obolevanje za nalezljivimi boleznimi,
nenavadni povzročitelji (okužbe z mikrobi, ki so običajno neškodljivo navzoči na koži in sluznicah),
podaljšan potek nalezljivih bolezni,
hujša bolezenska oblika,
prikrite okužbe
kronične okužbe
utrujenost
občutljivost.

KAJ POVZROČA, DA IMUNSKI SISTEM DELUJE SLABŠE?

nezdravo življenje, kajenje in pitje večjih količin alkohola
nezdrava prehrana
dolgotrajno zdravljenje z antibiotiki
stres
stradanje
dedne in presnovne bolezni (sladkorna bolezen, odpoved ledvic),
zdravila (kortikosteroidi, kemoterapevtiki pri zdravljenju raka, zdravila proti zavrnitvi presadkov),
obsevanje,
okužbe (norice, ošpice, rdečke, hude driske, pljučnice, okužba z virusom HIV),
krvne bolezni (levkemija, limfom, agranulocitoza …),
rakava obolenja,
kronične bolezni jeter (alkoholna ciroza, kronični hepatitis),
operacije,
poškodbe,
staranje.

KAKO OKREPIMO IMUNSKI SISTEM?

Jejmo zdravo (veliko sveže zelenjave in sadja ter neoluščenih žit, po možnosti ekološke predelave),
pijmo dovolj tekočine – čiste vode in zeliščnih čajev,
izogibajmo se škodljivim razvadam (opustimo kajenje, omejimo uživanje alkohola, pravo kavo zamenjajmo z zelenim čajem),
v času gripe in prehladov se izogibajmo množic ljudi (npr. množičnih prireditev in polnih čakalnic),
skrbimo za higieno, predvsem rok,
zmanjšajmo stres v službi in doma –naučimo se ga obvladovati,
spimo vsaj sedem do osem ur,
gibajmo se vsak dan – vsaj pol ure hoje,
smejmo se, počnimo tisto, kar nas veseli,
uživanje vitaminsko-mineralnih dodatkov (vitamini A, C, E, B1, B3, B6, B12, karotenoidi, minerala cink in selen) je priporočljivo po 45. letu, ob povečanih obremenitvah, ob kroničnih boleznih in med okrevanjem po okužbah. Pri otrocih vitamine dodajamo, če pogosteje obolevajo za nalezljivimi boleznimi, pri sicer zdravih malčkih pa le ob času okužbe in okrevanja.

NA FUNKCIJO IMUNSKEGA SISTEMA VPLIVAJO;

Za pravilno delovanje priželjca so potrebni:

Minerali in vitamini Dobimo jih:

Cink v dušeni govedini, telečjih jetrih, puranovem mesu, semenkah buč,

v grahu, leči in zeliščnih napitkih iz aloe vere

Vitamin B6 v pivskem kvasu, arašidih, orehih, neoluščenem rižu, jajcih, ovsu,

zelju, žitnih otrobih, jetrih, ledvicah in soji

Selen v kokosovem in indijskem orehu, pšeničnih kosmičih, tuni, škarpeni,

klapavicah, ostrigah, puranjem mesu, piščančjih jetrih, sončničnih

semenih, jurčkih, sojinem zrnu, čebuli in česnu

Magnezij v motovilcu, temni čokoladi, figah, žitu, rižu bananah, fižolu,

Polnovrednem kruhu, krompirju, jabolkih in mineralni vodi.

Vitamin C

Naše telo vitamina C (askorbinske kisline) ne more proizvajati, zato ga moramo zaužiti s hrano ali z dodatki k prehrani. Vitamin C je učinkovit vodotopen antioksidant, ki varuje organizem pred škodljivimi prostimi radikali, krepi imunski sistem, pospešuje absorpcijo železa ter pomaga graditi in ohranjati kolagen.

Vitamin C poveča število belih krvničk v krvi in spodbudi nastajanje interferona. Interferon

ustvari zaščitno prevleko na površini celic in tako prepreči vdor virusov.

Dobimo ga:

Živilo Miligrami (na 100g)

Kivi 36,7

Pomaranča 35,4

Limonin sok 28,2

Maline 27,7

Zelje 23,6

Svinjska jetra 22,2

Krompir 18

Paradižnik 16,9

Jabolka 8,8

Vitamin E

Močen v maščobah topen antioksidant. Vitamin E spodbuja imunski sistem tako, da se poveča tvorba protiteles in odpornost proti infekcijam. Veliko ga vsebujejo naslednja živila: hladno stisnjena rastlinska olja, semena, oreščki, kalčki, polnovredno zrnje, rumenjak, zelena listnata zelenjava.

Kalcij

Kalcij je pomemben pri delovanju imunskih celic. Zlasti fagocitne celice (to so imunske celice, ki imajo nalogo odstranjevanja tujkov: bakterij, virusov…) imajo veliko potrebo po kalciju. Ta se še poveča, kadar morajo požirati in uničevati veliko telesu tujih delcev. Kadar je v telesu okužba, tedaj potrebujemo več kalcija.

Kalcij dobimo v svežem mleku in mlečnih izdelkih iz svežega mleka, sezamovih semenih, sardinah, suhih figah..

Česen

Česen in druge čebulnice učinkujejo široko antibiotično. Nekateri poskusi so pokazali, da lahko česen uniči ali onesposobi 72 vrst škodljivih bakterij.

Probiotiki

Za imunski sistem so pomembne tudi probiotične bakterije, ki okrepijo črevesni in sistemski imunski odgovor ter izboljšajo prehransko in mikrobno ravnovesje v prebavilih.

Beljakovine

Telo potrebuje še beljakovine oziroma prav vse aminokisline, da lahko izdela protitelesa. S hrano lahko vplivamo tudi na to, ali bo virus miroval ali se bo razmnoževal in povzročil bolezen.

Bioaktivni polisaharid ( beta-glukan)

Beta-glukan je v naravi sestavni del bakterij. Beta-glukan se v tankem črevesu veže na celice imunskega sistema. Te prepoznajo beta-glukan kot tujek in tako aktivirajo celotni imunski sistem.

Kolostrum

Kolostrum ali mlezivo je izloček mlečne žleze v prvih dneh po rojstvu sesalca. Je prva hrana, ki jo zaužije novorojenec. Kolostrum krepi naravno odpornost, ohranja energijo in krepi vitalnost, ugodno vplivana prebavo, omogoča optimalno okrevanje.

Zapisal: Tomaž Mezgec, mag.farm.