Lekarna Ilirska Bistrica

  • Začetek lekarniške dejavnosti na ilirskobistriškem območju je po virih državnega arhiva RH z Reke evidentiran v letu 1932. 3. novembra 1932 je začela z delovanjem lekarna Al Redentore, pri čemer je v dokumentaciji razvidno, da se je v prostorih omenjene lekarne že pred tem odvijala lekarniška dejavnost. Šlo je za dokaj sodobno lekarno za tiste čase.
  • Do konca druge svetovne vojne sta delovali lekarni tudi v Podgradu in Knežaku.
  • Dne 4. maja 1950 je bila z odločbo OLO Ilirska Bistrica ustanovljeno državno gospodarsko podjetje Okrajna lekarna Ilirska Bistrica. Nato je čez dve leti: 17. junija 1952 Okrajni ljudski odbor Postojna izdal Odločbo o prehodu državnega gospodarskega podjetja Okrajna lekarna Ilirska Bistrica na poslovanje kot ustanova s samostojnim financiranjem.
  • Dne 3. septembra 1954 je Okrajni ljudski odbor Postojna sprejel Odločbo o razglasitvi okrajne lekarne v Ilirski Bistrici za finančno samostojen zavod. V naslednjem letu in sicer 19. marca 1955 se spremeni naziv lekarne v Lekarna Ilirska Bistrica.
  • 18. decembra 1965 je okrožno gospodarsko sodišče v Kopru izdalo sklep o vpisu Lekarne Ilirska Bistrica v Register zavodov.

Lekarna Postojna

  • Postojna je dobila prvo lekarno leta 1818, lekarna je z zdravili oskrbovala vso tedanjo Notranjsko.
  • Iz arhivskega gradiva Notranjskega muzeja Postojna je razvidno, da je lekarna 1870 menjala lastnika.
  • Leta 1938 je postal solastnik lekarne v Postojni Ivo Ambrožič, brat dr. Franca Ambrožiča po katerem se danes imenuje zdravstveni dom Postojna.
  • Lekarna je bila v začetku leta 1947 podržavljena pri čemer je bil Ivo Ambrožič pooblaščen za prevzem in kasnejše vodenje lekarne.
  • 22. februarja 1949 je bila lekarna registrirana kot državno gospodarsko podjetje nato je leta 1954 postala finančno samostojna ustanova kot Lekarna Postojna.
  • Leta 1960 je Lekarna Postojna prevzela vodenje Lekarniške postaje Pivka.

Lekarna Pivka

  • Nekdanji St. Peter na Krasu, današnja Pivka, je dobila prvo lekarno leta 1927 v samem središču kraja.
  • Po podržavljenju lekarne leta 1947 je bil za upravljanje pooblaščen Ivo Ambrožič.
  • 22. februarja 1949 je bila z odlokom OLO Postojna ustanovljena Okrajna lekarna Pivka in vpisana v register kot gospodarska organizacija.
  • 23. januarja 1960 se je preoblikovala v Lekarniško postajo Pivka, katere upravljanje je prevzela lekarna Postojna.

Lekarna Sežana

  • Lekarna Sežana je bila prvič vpisana v zemljiško knjigo leta 1918.
  • 8. februarja 1948 je bila ustanovljena Okrajna lekarna Sežana, kot državno gospodarsko podjetje, leta 1956 je sledil vpis v register pod imenom Lekarna Sežana.
  • Že leta 1948 je Lekarna Sežana nadzorovala tudi lekarniški postaji v Komnu in Kozini, leta 1963 pa tudi na novoustanovljeno lekarniško postajo v Divači.

Lekarniška podružnica Komen

  • Komen je dobil prvo lekarno leta 1933.

Lekarniška podružnica Divača

  • Lekarniška postaja v Divači je bila odprta leta 1963.

Lekarniška podružnica Podgrad

  • Lekarniška podružnica v Podgradu je bila odprta leta 2010.

Lekarniška podružnica Dutovlje

  • Lekarniška podružnica v Dutovljah je bila odprta leta 2011.

 

Javni zavod Kraške Lekarne Ilirska Bistrica

Zaradi reorganizacije zdravstvene dejavnosti leta 1965, ko je veljalo, da sme imeti samostojno lekarno le območje z najmanj 50.000 prebivalci, je svet za zdravstvo okraja Koper sklenil, da se za območje občin Ilirska Bistrica, Postojna in Sežana ustanovi le ena lekarna. Zbori delavcev Lekarne Ilirska Bistrica in Lekarne Postojna 16.12.1967 ter Lekarne Sežana 28.09.1968 so sklenili, da se Lekarna Postojna z Lekarniško postajo Pivka in Lekarna Sežana z Lekarniškima postajama Divačo in Komen pripojita k Lekarni Ilirska Bistrica. Pripojitev je bila uradno izvedena 01.10.1968, nastal je Zavod Lekarna Ilirska Bistrica. Naziv se je 19.12.1970 spremenil v Kraške lekarne Ilirska Bistrica. Kasneje, ko smo dobili novo državo, so se spremenili tudi predpisi za opravljanje lekarniške dejavnosti, zastareli prostori in oprema niso bili več primerni.

Tako so si sledile obnove:

  • 1995 Lekarniška postaja Pivka
  • 1995 Lekarna Sežana
  • 1996 Lekarna Ilirska Bistrica
  • 1998 Lekarniška postaja Komen
  • 1999 Lekarniška postaja Divača
  • 2000 Lekarna Postojna

Načrt za preureditev vseh lekarniških enot je izdelal arhitekt Franc Hočevar, sredstva pa so v celoti prispevale Kraške lekarne Ilirska Bistrica brez pomoči občin.

19.03.1998 je bil bivši TOZD Kraške lekarne Ilirska Bistrica vpisan v sodni register kot javni zavod Kraške lekarne Ilirska Bistrica.

27.07.2005 je prišlo do verifikacije Lekarniške postaje Pivka v Lekarno Pivka.

Zaradi majhnih prostorov in vse večjega obsega dela so sledile nove obnove in reorganizacije.

Tako se je leta 2004 Lekarna Sežana preselila na novo lokacijo. Tudi Lekarna Ilirska Bistrica se je leta 2005 preselila v nove prostore, ki so bili preurejeni za opravljanje lekarniške dejavnosti.

Tako so kmalu postali premajhni tudi prostori lekarne Pivka, zato se je leta 2008 dokupilo dodaten prostor na stari lokaciji in lekarno obnovilo, uredilo prostor za svetovanje, kjer se lahko bolj individualno in zasebno posvetimo pacientu. Uredilo se je dvigalo za transport blaga iz kletnih prostorov.

Leta 2008 je bil sprejet odlok o ustanovitvi JZ Kraških Lekarn, s čimer so postale tudi na novoustanovljene občine soustanoviteljice JZ. In poslovanje zavoda je bilo tako skladno s predpisi.

V letu 2010 se je odprla nova podružnična lekarna v Podgradu, v letu 2011 pa podružnična lekarna v Dutovljah. V letu 2015 in 2016 je potekala rekonstrukcija obstoječe lekarne v Pivki in izgradnja prizidka k lekarni. V začetku leta 2016 je bila opravljena prenova lekarne Ilirska Bistrica, s katero smo pridobili več prostora za sprejem in shranjevanje zdravil. V juniju 2016 pa je bila otvoritev nove lekarne v trgovskem centru Spar v Postojni.

V letu 2017 je predvideno odprtje lekarniške podružnice v Prestranku.

Sredstva za vse investicije, tako obnove kot na novo urejene enote, je zavod zagotovil iz svojih lastnih virov.

Prostori v katerih opravljamo lekarniško dejavnost so sodobno opremljeni v skladu z vsemi standardi in narejeni tako, da našim občanom nudimo kar se da kvalitetne storitve v prostorih, ki jih zaznamuje pečat kraja v katerem živijo.